Kdaj mora delodajalec izplačati regres za letni dopust, če se delavec zaposli v podjetju po 1. 7. oziroma 1. 11., če je delodajalec nelikviden in kolektivna pogodba dejavnosti omogoča kasnejše izplačilo regresa?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu ureja pravico in roke za izplačilo regresa za letni dopust. V drugem odstavku tega člena je določeno, da mora delodajalec delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V tretjem odstavku ta člen ureja izjemo od pravila izplačila regresa do 1. julija, in sicer omogoča zamik plačila regresa za letni dopust, ki ne sme biti izplačan kasneje kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta, vendar morata biti za to izpolnjena dva pogoja, in sicer:

• da to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in
• da je delodajalec nelikviden.

Zakon ne ureja situacije, ko se delavec v koledarskem letu zaposli po datumu, ki ga določa 131. člen ZDR-1 za izplačilo regresa za letni dopust. Opozoriti je treba na to, da je prejšnji zakon o delovnih razmerjih določal, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust pod pogojem, da je izpolnil najmanj 6 mesecev delovne dobe pri delodajalcu, torej tistem, ki je izplačeval regres za letni dopust. V takem primeru je bil dan posreden odgovor tudi na vprašanje, ki je bilo zastavljeno.

Glede na to, da ZDR-1 izrecno ne ureja take situacije, bi bilo verjetno smotrno, da se taka drugačna situacija uredi pri delodajalcu. Verjetno bi lahko ustvarila dvom rešitev, po kateri bi regres za letni dopust za delavca, ki se je zaposlil 1. julija ali kasneje v tekočem letu, izplačali regres za letni dopust s plačo za december tekočega leta, saj bi to pomenilo, da bi delavec regres prejel v januarju naslednjega leta.

Bližje smo razlagi, da se delavcu, ki se je zaposlil po obveznem skrajnem datumu izplačila regresa za letni dopust (1. 7. oz. 1. 11.), regres za tekoče leto izplača najkasneje v tekočem letu, torej do 31. 12. tekočega leta. Vsako plačilo pred tem datumom bo prav tako zmanjšalo tveganje nepredvidljive odločitve sodišča ali inšpektorata za delo.

Če bi tako situacijo urejala kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ali na ravni podjetja, bi bilo sicer lažje, vendar po nam znanih podatkih nobena od kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti za zdaj tega še ne ureja.

Ne glede na to pa načeloma predlagamo, da kadarkoli določbe zakona ali kolektivne pogodbe dejavnosti vsebinsko niso zadostne za primere iz prakse, se take situacije vnaprej uredijo pri delodajalcu. Pri tem je treba biti pozoren na to:

• da tako podrobnejše urejanje ni v nasprotju s temeljnimi pravili, ki veljajo pri delodajalcu, in okviri, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba,
• da so delavci s takimi pravili seznanjeni na pri delodajalcu običajen način,
• da delodajalec za vse zaposlene upošteva enaka pravila,
• da morajo biti taka pravila s strani delodajalca izdana v pisni obliki.