Nova pravila bodo vzpostavila standarde preglednosti, da bo lažje odkriti zlorabe takih družb za davčne namene, je v Bruslju dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

"Predlog bo omogočil, da okrepimo boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam s povečanjem pritiska na slamnate družbe in družbe 'poštne nabiralnike', ki se uporabljajo kot sredstvo za izogibanje davkom ali utajo," je ob predstavitvi predlagane direktive povedal Gentiloni.

Predlog naj bi zagotovil, da poslovni subjekti v EU, ki ne opravljajo nobene gospodarske dejavnosti ali pa opravljajo le minimalno gospodarsko dejavnost, ne bodo mogli izkoristiti davčnih ugodnosti.

S tem se bodo zaščitili tudi enaki konkurenčni pogoji za veliko večino evropskih podjetij, ki so ključna za okrevanje EU, zagotovilo pa se bo tudi, da davkoplačevalci ne bodo utrpeli dodatnega finančnega bremena zaradi tistih, ki se poskušajo izogniti plačilu pravičnega deleža, so ob tem pojasnili v Bruslju.

Nekatera podjetja usmerjajo finančne tokove v slamnate družbe v jurisdikcijah, ki nimajo davkov ali pa so ti zelo nizki oziroma tja, kjer se je mogoče davkom zlahka izogniti. Podobno lahko tudi nekateri posamezniki uporabljajo ta podjetja za zaščito premoženja in nepremičnin pred davki, bodisi v državi prebivališča bodisi v državi, v kateri je premoženje.

Predlog bo po besedah Gentilonija vzpostavil standarde preglednosti, da bo lažje odkriti zlorabe takih družb za davčne namene. Opredeljuje objektivne kazalnike, ki bodo nacionalnim davčnim organom v pomoč pri odkrivanju podjetij, ki obstajajo zgolj na papirju.

Ko bodo države članice EU predlog sprejele, bi moral začeti veljati januarja 2024, so navedli pri Evropski komisiji.

Ta pobuda je še ena v naboru ukrepov komisije v boju proti nepoštenim davčnim praksam, h kateremu glasno poziva tudi Evropski parlament. Oktobra je namreč močno odmevala objava Pandorinih dokumentov, ki so razkrili sporne finančne posle svetovnih voditeljev in vplivnežev v davčnih oazah.

V dokumentih so se med drugim pojavila tudi imena sedaj že bivšega češkega premierja Andreja Babiša, ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadisa, nekdanjega malteškega ministra in evropskega komisarja Johna Dallija ter nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira.

Vir: STA