Svet EU je v petek dokončno sprejel direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, v skladu s katero bodo morala velika podjetja v svoji verigi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. Besedilo je bilo v času zakonodajnega postopka okrnjeno in razvodenelo, zato nevladniki opozarjajo na pomanjkljivosti.
Direktiva uvaja obveznosti za velika podjetja v zvezi z negativnimi vplivi njihovih dejavnosti na človekove pravice in varstvo okolja. Obenem določa odgovornost, povezano s temi obveznostmi. Pravila se ne nanašajo le na poslovanje podjetij, ampak tudi na dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v verigi dejavnosti podjetij, so zakonodajo strnili v Svetu EU.
Direktiva bo vplivala na podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in s prihodki od prodaje več kot 450 milijonov evrov, vplivala pa bo na dejavnosti od proizvodnje blaga ali opravljanja storitev višje v verigi do distribucije, prevoza ali skladiščenja izdelkov nižje v verigi dejavnosti. Podjetja bodo morala za spremljanje, preprečevanje ali odpravljanje škode v zvezi s človekovimi pravicami ali okoljem sprejeti in izvajati sistem, ki temelji na ravni tveganja.
Podjetja bodo morala tako v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. V primeru ugotovljene kršitve teh obveznosti bodo morala sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov. Podjetja bodo lahko spoznana za odgovorna za povzročeno škodo in bodo morala poskrbeti za polno odškodnino.
Podjetja, ki jih pokriva direktiva, bodo morala sprejeti tudi načrt za podnebni prehod in ga izvajati.
Zdaj ko sta končno besedilo potrdila tako Evropski parlament kot Svet EU, bo lahko direktiva objavljena v uradnem listu EU, veljati pa bo začela 20. dan po objavi. Članice EU bodo imele na voljo dve leti, da uvedejo predpise in upravne postopke za uskladitev z določili direktive.
Ta se bo začela uporabljati postopno glede na velikost podjetij, in sicer tri leta po začetku veljavnosti direktive za podjetja z več kot 5000 zaposlenimi in 1,5 milijarde evrov prihodkov, štiri leta po začetku veljavnosti za podjetja z več kot 3000 zaposlenimi in 900 milijoni evrov prihodkov ter pet let po začetku veljavnosti za vsa podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in 450 milijoni evrov prometa.
Sprejeto besedilo direktive je bilo po več neuspešnih poskusih sprejemanja v Svetu EU, ki združuje predstavnike članic, na koncu precej okrnjeno in razvodenelo. Skupina držav na čelu z Nemčijo je namreč opozarjalo na negativne posledice prestrogih pravil na tem področju za gospodarstvo. Na koncu je bilo za zeleno luč potreben kompromis.
Ravno zato v okoljskem nevladnem sektorju niso povsem zadovoljni. Iz okoljske organizacije Focus so tako sporočili, da ima zakonodaja kljub napredku, ki ga prinaša, resne pomanjkljivosti. Vanj ni vključena celotna vrednostna veriga, obseg zaščitenih pravic pa po prepričanju Focusa ni tako širok, kot bi moral biti.
"Da bi resnično preprečili škodo, bi morale države EU te vidike okrepiti pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo. Poskrbeti morajo, da bodo orodja in ukrepi praktična za podjetja in organe pregona ter na koncu učinkovita pri zaščiti ljudi in planeta, kar je osnovni namen direktive," so navedli.
"Kljub pomanjkljivostim pa je sporočilo direktive jasno: Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta. To je zmaga za številne delavce, delavke in skupnosti, ki se že leta borijo za spoštovanje človekovih pravic in okolja na strani podjetij," so v Focusu navedli direktorico Evropske koalicije za korporativno pravičnost Nele Meyer.
Vir: STA