Evropski parlament jepo dprl prva evropska pravila za platformne delavce. Zakonodaja za delavce, ki delajo prek spletnih platform, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, prinaša pa tudi večjo preglednost delovanja platform. Njen namen je izboljšati delovne pogoje za platformne delavce po vsej EU.

Prva pravila na ravni EU za posameznike, ki delajo prek digitalnih platform, je podprlo 554 poslancev, proti jih je glasovalo 56, 24 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Ta pravila za platformne delavce uvajajo domnevo obstoja delovnega razmerja. Kot zaposleni pri digitalnih platformah, in ne kot samozaposleni, bodo pravno obravnavani, če bodo delali po navodilih in pod nadzorom v skladu z nacionalno zakonodajo in veljavnimi kolektivnimi pogodbami, pa tudi sodno prakso Sodišča EU.

Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce, nadzoroval človek.

Delavce in njihove predstavnike bodo morale tudi obvestiti o tem, kako algoritmi in sistemi za samodejno odločanje delujejo.

Z novimi pravili pa bodo delavci bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.

Zakonodajo bo moral potrditi še Svet EU, članice pa bodo po njeni uveljavitvi imele dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo.

Študija Evropske komisije iz leta 2021 ugotavlja, da sektor platformnega dela zaposluje več kot 28 milijonov ljudi, pri čemer bo njihovo število do leta 2025 po pričakovanjih naraslo na 43 milijonov.