Inšpektorat za delo je letos do konca julija v nadzorih zabeležil 486 kršitev, ki so se nanašale na vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti. Za primerjavo – lani je v celem letu ugotovil 515 kršitev. Kršitve so se nanašale predvsem na podatke, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca.

Inšpektorji so kršitve najpogosteje ugotovili pri zavezancih v dejavnostih gradbeništva in gostinstva, sledijo pa predelovalne dejavnosti, dejavnost trgovine ter dejavnost prometa in skladiščenja.

Na podlagi ugotovljenih kršitev (podatki so začasni) je inšpektorat do 25. julija letos zavezancem (v skladu s pooblastili in načelom sorazmernosti) izdal:

• 171 upravnih odločb, s katerimi jim je naložil odpravo ugotovljenih kršitev,
• 23 odločb o prekršku in 23 plačilnih nalogov, s katerimi je delodajalcem naložil plačilo globe – višina globe je odvisna od kršitve in znaša od 1500 do 20.000 evrov za delodajalca (pravno osebo, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (za manjšega delodajalca in delodajalca posameznika so predpisane nižje globe)),
• 36 odločb o prekršku, s katerimi je delodajalcem izrekel opomin, ter
• izrekel 129 opozoril po Zakonu o prekrških in 46 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.

Začasni letošnji podatki kažejo, da bodo inšpektorji v primerjavi s preteklim letom ugotovili več kršitev s področja vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.

Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa je sicer še posebej pomembno zaradi učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov, kar je nujno za zaščito pravic delavcev.

Pravilno vodene evidence so podlaga za to, da lahko inšpektor v nadzoru ugotovi, kako ima posamezni delavec razporejen delovni čas, ali dela polni ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali ima delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času, kot so nočno, nedeljsko in praznično delo, ali je lahko koristil letni ali izredni dopust in druge odsotnosti z dela ter drugo. Od tega je odvisen tudi pravilen obračun plač oziroma nadomestil plač delavec ter tudi pravilen obračun dodatkov k plači. 

Ustreznost vodenja evidenc torej vpliva tudi na zagotavljanje drugih pravic delavcev oziroma morebitne kršitve drugih pravic delavcev.

Lani sprejete spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) dajejo inšpektoratu za delo boljšo podlago za ugotavljanje in dokazovanje kršitev. Novela zakona je dodala nekaj podatkov, ki jih mora delodajalec vpisovati v evidenco delovnega časa za posameznega delavca, najpomembnejša sta čas prihoda delavca na delo in odhoda z dela, dodatno še opravljene ure v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (predvsem opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega ter prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), ure, opravljene v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Po mnenju inšpektorata za delo bi sicer morale biti urejene evidence v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca, s tem pa bi evidence tudi upravičevale svoj bistveni namen – verodostojnost podatkov.

Vir: Inšpektorat RS za delo