Za letos v Jesenski napovedi na UMAR predvidevamo 5-odstotno rast BDP, kar je za 0,8 o. t. več kot smo napovedali spomladi, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje in visokega prispevka spremembe zalog v prvi polovici leta.

V drugi polovici leta pričakujemo umirjanje v izvoznem delu gospodarstva, na kar nakazuje poslabševanje kazalnikov zaupanja v poletnih mesecih, prav tako se od pomladi slabšajo napovedi mednarodnih institucij.

Predvsem zaradi zmanjševanja kupne moči prebivalstva v razmerah visoke inflacije pričakujemo tudi upad zasebne potrošnje.

V razmerah velike negotovosti, visokih cen in rastočih obrestnih mer tudi ne predvidevamo močnejše krepitve skupnih investicij, kljub nadaljnji rasti državnih in stanovanjskih investicij.

Za leto 2023 pričakujemo 1,4-odstotno rast BDP, ki bo v veliki meri izhajala iz gibanj v drugi polovici leta.

V prvi polovici naslednjega leta bosta dodana vrednost predelovalnih dejavnosti in blagovni izvoz namreč še pod vplivom šibkejše rasti tujega povpraševanja, zmanjšane porabe plina in še vedno visokih cen.

Ob predvideni, ponovno nekoliko višji, rasti v trgovinskih partnericah, kot izhaja iz trenutno prevladujočih napovedi mednarodnih institucij, bi v drugi polovici leta v tem delu gospodarstva sledilo okrevanje.

Rast zasebne potrošnje bo v povprečju leta bistveno nižja kot letos, zaradi vpliva inflacije na kupno moč in previdnosti pri potrošnji nenujnih dobrin in storitev.

Tudi investicijska aktivnost zasebnega sektorja bo ostala zadržana, pozitivno pa bodo na raven investicijske aktivnosti vplivale državne investicije. Inflacija naj bi se, kljub predvideni upočasnitvi, do konca letošnjega leta ohranila na visoki ravni in se prihodnje leto v povprečju leta gibala okrog 6 %, s postopnim zniževanjem proti koncu leta.

Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta do konca letošnjega leta nadaljevala, v prihodnjem letu pa pričakujemo precej manjšo intenzivnost zaposlovanja, ki se bo predvidoma okrepila v drugi polovici leta.

Negotovost v mednarodnem okolju je velika, tveganja za uresničitev napovedi pa pretežno negativna ter še naprej močno odvisna od poteka vojne v Ukrajini in razmer na energetskih trgih, pa tudi globalnih epidemičnih razmer.

Zaostrovanje energetskih razmer in močnejša recesija v Nemčiji ter drugih pomembnih trgovinskih partnericah bi vplivali na nižjo rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki bi v primeru nižje rasti BDP v evrskem območju (za od 2 do 2,5 odstotne točke glede na osnovni scenarij) stagnirala oziroma se nekoliko skrčila.

Vir: UMAR