Z investicijskimi spodbudami na podlagi prenovljenega zakona se želi s finančno pomočjo države spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne, visoko produktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Pri tem je predviden premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij k spodbujanju kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Z novelo zakona se tako odpravlja zahtevo glede števila ustvarjenih novih delovnih mest v okviru investicije ter dodaja pogoje in merila za zeleni prehod. V zakonu je po novem tudi zapisano, da investicije v izključene dejavnosti, torej dejavnosti, ki škodujejo ciljem blažitve podnebnih sprememb in prehodu v krožno gospodarstvo, ne smejo biti finančno podprte iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na novo se določa razpon vrednosti investicij, za katere se subvencije dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. V predelovalni dejavnosti gre za investicije v vrednosti od enega do 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti od pol do tri milijone evrov ter v razvojno-raziskovalni dejavnosti od pol do dva milijona evrov. Pri tem se odpravlja pogoj ustvarjanja novih delovnih mest, ostaja pa pogoj ohranjanja povprečnega števila zaposlenih v obdobju ohranjanja investicije.

Enaki zgornji pragovi so po novem določeni pri spodbudah za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva in se dodeljujejo na podlagi neposredne vloge, je pa raven zahtevanih novih delovnih mest prepolovljena na vsaj 25 v predelovalni dejavnosti, vsaj 20 v storitveni in vsaj 10 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.

Za dodelitev spodbude iz sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so določeni še dodatni pogoji, in sicer energetska učinkovitost proizvodnje, okoljsko odgovorno ravnanje, snovna učinkovitost, začetek investicije v roku šestih mesecev po skleniti pogodbe o dodelitvi subvencije in doseganje vsaj 40 odstotkov ocenjenih točk iz naslova okoljsko trajnostnih meril.

DZ je novelo zakona sprejel na decembrski seji, ko je državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš pojasnil, da želi vlada z njo uresničiti zavezo iz načrta za okrevanje in odpornost, da bo z reformo usmerila investicijsko dejavnost v zeleni prehod in doseganje višje produktivnosti gospodarstva.

Vir: STA