"Za porabo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost je treba določiti posebna pravila, saj zanje tudi na ravni zakonodaje EU ne veljajo enaka pravila kot za kohezijsko politiko," je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj in dodala, da se s predlogom sprememb ustanavlja poseben proračunski sklad, na katerem se bodo zbirala sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost.

Proračunski sklad je sicer zgolj evidenčni račun proračuna, ki se po pojasnilih državne sekretarke odpre zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov. Tak sklad tako ni pravna oseba, zato mora z njim upravljati organ, ki je neposredni proračunski uporabnik. To bo, kot je dejala Šteblajeva, novoustanovljeni urad za okrevanje in odpornost.

Odbor DZ za finance je predlog z 11 glasovi za in nobenim proti po krajši razpravi potrdil. Poslanko Andrejo Zabret (LMŠ) je med drugim zanimalo, kako bo DZ spremljal ravnanje sklada. "Kako bomo v DZ dobili poročila oz. kako bomo vedeli, kdaj in za kaj bo denar porabljen," je med drugim vprašala.

Šteblajeva je odvrnila, da bodo zagotovili spremljanje sredstev na način, da bo DZ obveščen o tej porabi.

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so ga države članice EU dorekle lani poleti. Vanj je vključenih za 1,8 milijarde evrov projektov, kolikor je Sloveniji iz mehanizma na voljo nepovratnih sredstev. Dodatno si naša država obeta še za 705 milijonov evrov posojil.

Prvih 231 milijonov evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, katerega namen je omejiti gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija covida-19, je Evropska komisija Sloveniji že izplačala.

Vir: STA