Predlog zakona bo v petek šel na potrditev ESS-ja, nato pa v parlamentarni postopek.

Delovna skupina, ki naj bi določila, kako se bo elektronsko beležil delovni čas, je bila ustanovljena pred tremi leti, javna razprava pa se je razburkala letošnje poletje, ker naj bi v skladu s predlogom po nekaterih interpretacijah morali vsi zaposleni, ne glede na naravo dela ali panogo, elektronsko beležiti svojo prisotnost na delu.

Minister za delo Luka Mesec je zanikal, da je ministrstvo storilo veliko korak nazaj, saj da so dosedanji predlog zakona podedovali od pred 14 meseci razpadle delovne skupine. Po njeni ponovni vzpostavitvi so ga dali v javno razpravo in v zadnjih treh tednih opravili dva kroga pogajanj, na katerih so zakon dokončno uskladili.

Kot je dejal, so po pogovorih s socialnimi partnerji princip v zakonu obrnili, zato bo zdaj njihov predlog šel v smeri, da se elektronske evidence zaradi nekaterih kršilcev delovne zakonodaje ne uvedejo obvezno za vsa podjetja, ampak jo bodo morale uporabljati tri vrste podjetij – kršitelji delovnopravne zakonodaje, podjetja, kjer bo sklenjen dogovor o tem med delodajalcem in zaposlenimi, ter podjetja, kjer bo inšpektorat zaznal nepravilnosti pri beleženju časa ali izplačevanju nadur ter bo delodajalcu to kot sankcijo odredil za dve leti.

"Pogajanja smo danes zaprli, je pa to princip, kako bomo v tem mandatu delali. Mi ESS-ja ne vidimo kot nekakšen privesek, ampak bo socialni dialog postal način delovanja vlade. Po enakem principu se bomo lotili vseh predlogov zakonov, saj smo se že dogovorili za odprtje novih pogajanj glede predloga božičnice ter možnosti skrajševanja delovnega časa," je dejal Mesec.
Ob tem je še napovedal, da bo zakon v petek šel na potrditev ESS-ja, nato pa v parlamentarni postopek. Vmes bo ministrstvo v dveh mesecih pripravilo pravilnik, ki bo določil tudi tehnično izvedbo zakona.

Direktor GZS-ja: Dosežen je bil dogovor, sprejemljiv za vse tri strani

Odločitev sindikatov, da se vrnejo v ESS, je pozdravil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ob tem pa poudaril, da spremljanje delovnega časa zaposlenih za delodajalce ni nič novega, saj to že od nekdaj počnejo, da lahko obračunajo plače. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da podjetjem novosti ne povzročajo dodatnih stroškov in birokratskih obremenitev.

Po besedah izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Mitje Gorenščka je bil glede omenjenega predloga zakona narejen velik preobrat in doseženo besedilo, ki je sprejemljivo za vse tri strani. "To je model tudi za reševanje drugih odprtih vprašanj in prvi korak k zaupanju med pogajalskimi partnerji," je dodal.

Z vrnitvijo socialnega dialoga v uveljavljenem okviru so zadovoljni tudi na sindikalni strani. Kot je povedal predsednik Pergama Jakob Počivavšek, gre pri dogovoru za pereče vprašanje, zato upa, da bo spremenjena zakonodaja prispevala k zmanjšanju števila kršitev. Izvršni sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko pa je dodal, da je ministrstvo za delo zgolj eno ministrstvo, zato pričakuje, da bodo učinkovitemu in uspešnemu socialnemu dialogu sledila tudi druga.

Kot je poudaril Zorko, je bilo prav na področju delovnega časa zadnjih nekaj let največ kršitev s področja delovnopravne zakonodaje. Po uveljavitvi sprememb bodo inšpektorji po njegovem lahko učinkoviteje preganjali kršilce pravic zaposlenih.

Vir: RTV SLO