Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida-19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.

Država bo podjetjem delno krila fiksne stroške za obdobje zadnjih treh mesecev letos, višina pomoči pa se bo izračunala v določenem deležu od lanskih prihodkov od prodaje upravičenca. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne povedal, da bi lahko podjetje s približno tremi milijoni evrov prihodkov in 60 zaposlenimi ob padcu prihodkov za več kot 70 odstotkov prejelo okoli 100.000 evrov.

Možnost subvencioniranja čakanja na delo, ki je podjetjem na voljo že od izbruha epidemije spomladi, se podaljšuje do konca januarja 2021. Od novembra bo višina nadomestila plače omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska oz. lahko tudi 100 odstotkov, vendar bo v tem primeru dovoljena državna pomoč posameznemu podjetju omejena na 800.000 evrov.

Kot pomoč gospodarstvu zakon predvideva tudi vnovično možnost odloga plačila davkov ali njihovega obročnega plačila, podaljšuje se možnost odloga odplačevanja posojil, jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij pa se bo preoblikovala tako, da bo lahko banka podjetju dala posojilo v višini do 25 odstotkov njegovih prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne več le deset odstotkov.

Zakon širi krog upravičencev do povračila nadomestil plač za tiste zaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela. Ukrep bo tako zdaj veljal za zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi odrejene karantene, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ter tudi za enega od staršev otrok v času zaprtja vrtcev in šol.

Iskalcem zaposlitve se bo lahko ponudila primerna zaposlitev že takoj ob prijavi v evidenco brezposelnih in ne šele po treh mesecih.

DZ je ob ostrem nasprotovanju opozicije podprl zvišanje kazni za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je to zaradi epidemije prepovedano. Globa se lahko giblje od 1200 do 12.000 evrov. "Tisti, ki namerno organizira širjenje okužb, mora biti kaznovan," je soglašal Jožef Horvat (NSi), medtem ko so v opoziciji trdili, da je ukrep uperjen le zoper protestnike proti vladi.

"Gre za ustrahovanje, teror in napoved konca demokracije," je bila kritična Nataša Sukič (Levica). "Ukrep ne bo pomagal k premagovanju epidemije, pač pa bo ljudi še bolj razburil," je opozoril tudi Dejan Židan (SD). Vlada je sprva predvidela tudi kazni za tiste, ki bi k tovrstnim kršitvam zgolj pozivali, od česar pa je že v torek odstopil odbor za finance kot matično delovno telo.

Zakon sega na različna področja, med pomembnimi rešitvami so v koaliciji izpostavljali še dodatke za delo v sivih in rdečih conah, bivanje starša z otrokom v bolnišnici, pokrivanje izpada prihodkov kmetom, kritje izpada prihodkov vrtcem, subvencioniranje zaščitne opreme za študente zdravstvenih in socialnih ved ter športnike, topel obrok za učence in dijake iz socialno šibkih družin ter zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije šolam.

Tistim, ki poslujejo v prostorih v lasti države ali lokalnih skupnosti, v času od razglasitve druge epidemije 19. oktobra do konca leta ne bo treba plačevati najemnin, enako velja za najemnike športnih objektov in površin v lasti države in občin.

Socialnovarstvenim zavodom bo država krila izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti ter stroške za najem dodatnih prostorov do konca prihodnjega leta. Izvajalcem javnega potniškega prometa pa bo država krila stroške zaščitne opreme še vse do 30. junija 2021.

Delniške družbe bodo lahko na podlagi zakona organizirale skupščine v virtualni obliki, prijava dela na domu pa se za delodajalce poenostavlja.

V opoziciji so predlagateljem zakona očitali, da so vanj vključili vrsto določb, ki niso povezane s premagovanjem koronske krize. Ena od takšnih je odprava akreditacije visokošolskih zavodov. "Gre za personificiran člen, naravnan na univerzo ideologa SDS Petra Jambreka," je ugotovila Sukičev in opozorila, da njegova potrditev pomeni legalizacijo korupcije.

Precej nasprotovanja so bile deležne še nekatere druge določbe, med njimi zvišanje višine prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem s tistimi za samozaposlene v kulturi.

Vir: STA