Prepričani so, da bo to mogoče le s povečanim vlaganjem v digitalizacijo in tesnejšim sodelovanjem v regiji.

Cilja prve ministrske konference pobude Tri morja o digitalni preobrazbi sta vzpostavitev tesnejšega razvojnega sodelovanja v regiji in izmenjava najboljših praks s področja digitalizacije. Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je v uvodnem delu ministrske konference poudaril: »Države pobude Tri morja imajo izjemne zmožnosti, da postanejo digitalno najnaprednejše v Evropi in s tem prispevajo k razvojnemu preboju celotne EU. Imamo znanje in odločenost, da vzpostavimo najkonkurenčnejše okolje za razvoj digitalnih tehnologij v Evropi. Ker se moramo učiti drug od drugega, smo danes izmenjali najboljše prakse na področju digitalizacije izobraževanja, zdravstva, javne uprave in gospodarstva.«

Visoki predstavniki držav pobude Tri morja so predstavili dobre prakse, usmerjene v spodbujanje in krepitev digitalnih veščin zlasti starejših uporabnikov spleta in usposabljanje učiteljev digitalnih veščin. Storitve e-uprave se krepijo v vseh državah posameznega območja in omogočajo državljanom ter podjetjem opravljanje vse več upravnih storitev prek enotne vstopne točke, identifikacijo z mobilnim namenskim programom in druge uporabniku prijazne rešitve. V javni sektor se uvajajo tehnologije umetne inteligence, ki uporabnike razbremenjujejo številnih preprostejših in zamudnih opravil. Sprejem posebnih predpisov, ki vzpostavljajo in urejajo pravice državljanov in podjetij do elektronskega poslovanja z javnimi oblastmi, kot je na primer sprejem tako imenovane digitalne ustave, kaže na izjemno vlogo držav pobude Tri morja pri uvajanju storitev e-uprave in digitalizaciji na splošno.

Predstavniki držav pobude Tri morja so pozdravili napredek pri sprejemanju digitalnih aktov ter čestitali slovenskemu predsedovanju za uspešen sprejem splošnega pristopa držav članic EU na Svetu za konkurenčnost glede akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih. Strinjali so se, da ta zgodovinsko pomembna akta zagotavljata ustrezno ravnovesje med varnostjo in zaščito uporabnikov ter spodbude za inovacije. Zatem so sogovorniki opozorili na potrebo po krepitvi evropske proizvodnje polprevodnikov ter povečanju evropske digitalne suverenosti in avtonomije. Prepoznali so nekatere že delujoče pobude in partnerstva, pomembne za zagotavljanje evropskih vrednostnih verig polprevodnikov. Visoki predstavniki so se na koncu strinjali, da je še posebej na področju digitalizacije potrebno tesno čezatlantsko sodelovanje.           

V popoldanski razpravi, ki je potekala v sodelovanju z Evroatlantskim svetom Slovenije in Centrom za evropsko prihodnost, so se udeležencem ministrske konference pridružili predstavniki zasebnega sektorja in nevladnih organizacij. Razpravo so namenili pospeševanju digitalne preobrazbe, privabljanju tujih naložb in premagovanju digitalnega razkoraka v državah pobude Tri morja. 

Sogovorniki so opozorili na vpliv novih tehnologij, predvsem priložnosti in izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ta že zdaj omogoča večjo učinkovitost proizvodnih procesov in preprečuje nesreče pri delu, v bližnji prihodnosti pa bo prevzela delovna mesta z večjim tveganjem. Pomembnejše mesto bo imela tudi pri razvoju izdelkov in optimizaciji logistike. Strinjali so se, da je v državah srednje in vzhodne Evrope še veliko možnosti za razvoj in napredek digitalnih rešitev. Ključnega pomena je razvijanje talentov, hkrati pa je glavni izziv pomanjkanje digitalnih veščin, česar se morajo vlade držav članic čim prej lotiti, če želijo konkurirati drugim tehnološko in digitalno bolj naprednim državam. Poudarili so tudi, da so mala in srednje velika podjetja gonilo razvoja in gospodarske rasti posameznega območja. Tem je treba v prihodnosti nameniti več sredstev za digitalno preobrazbo.

Pobuda Tri morja, ki je bila ustanovljena leta 2015, je forum 12 držav članic Evropske unije v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim ter Črnim morjem. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Cilj pobude je podpirati regionalni dialog in povezovati države na osi sever–jug. Osredotoča pa se na dodatna vlaganja v gospodarstvo, prometno povezljivost, energetsko infrastrukturo ter digitalizacijo v posameznem območju.

Vir: Služba vlade RS za digitalno preobrazbo