Slovenija je s tem precej popravila lansko uvrstitev, ko je dosegla 18. mesto. Od 100 možnih točk je dosegla 56,3 točke. Najbolje se je odrezala na področju gospodarske trajnosti, na katerem je zasedla prvo mesto in na področju družbenega kapitala, na katerem je zasedla četrto mesto. Na  področju učinkovitosti upravljanja je zasedla deveto mesto ter na področju intelektualnega kapitala in inovacij 20. mesto. Najslabše se je odrezala na področju učinkovitosti in intenzivnosti rabe virov s 87. mestom ter na področju naravnega kapitala z 72. mestom.

Že sedmo leto zapored je na prvem mestu Švedska. Tudi sicer so na vrhu lestvice države severne Evrope. Med prvimi dvajsetimi na lestvici pa sta samo dve neevropski državi (Japonska,10. in Južna Koreja, 12.). Povprečje rezultata vseh proučevanih držav je 44,1 točk in rezultat Švedske, kot najboljše države na lestvici 60,7 točk. To pomeni, da imajo vse države še veliko možnosti za razvoj na področju trajnosti.

Področja, ki jih lestvica meri, so:

• naravni kapital: dano naravno okolje, vključno z razpoložljivostjo virov in stopnjo izčrpanosti teh virov;
• učinkovitost in intenzivnost virov: učinkovitost uporabe razpoložljivih virov kot merilo operativne konkurenčnosti v svetu omejenih virov;
• družbeni kapital: zdravje, varnost, svoboda, enakost in zadovoljstvo z življenjem znotraj države;
• intelektualni kapital in inovacije: zmožnost ustvarjanja bogastva in delovnih mest z inovacijami in industrijami z dodano vrednostjo na globaliziranih trgih;
• gospodarska trajnost: gospodarska trajnost in konkurenčnost odražata sposobnost ustvarjanja bogastva s trajnostnim gospodarskim razvojem;
• učinkovitost upravljanja: rezultati temeljnih državnih področij in investicij – infrastruktura, trg in struktura zaposlovanja, zagotavljanje okvira za trajnostno ustvarjanje bogastva.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo