Prizadevanja EU za odpravo trgovinskih ovir in podporo malim in srednjim podjetjem (94% vseh podjetij v EU) pomagajo pri izvozu iz EU in s tem podpirajo evropska delovna mesta.

EU je imela leta 2021 sklenjenih 42 preferencialnih trgovinskih sporazumov s 74 partnericami. To pomeni, da je bilo v okviru teh sporazumov možno trgovati pod ugodnejšimi pogoji kot jih določajo pravila Svetovne trgovinske organizacije.

Motnje na trgih in v dobavnih verigah še poudarjajo pomen odprte trgovine. Ob vse višjih cenah energije in pomanjkanju surovin, vključno s kmetijskimi proizvodi, je mreža trgovinskih sporazumov EU pomembna prednost, ki omogoča, da trgi ostajajo odprti, podjetjem pa pomaga pri diverzifikaciji dobavnih verig.

Leta 2021 je 44 % trgovine EU potekalo na podlagi preferencialnih trgovinskih sporazumov. Vrednost trgovine EU s preferencialnimi trgovinskimi partnericami je leta 2021 znašala 1891 milijard evrov, kar je 44 % njene zunanje trgovine (brez trgovine med državami članicami). Leta 2021 je vrednost izvoza EU v preferencialne trgovinske partnerice prvič presegla 1 bilijon evrov in je znašala 1049 milijard evrov, vrednost uvoza iz teh držav v EU pa 841 milijard evrov. Vrednost trgovine s partnericami, s katerimi je EU zaključila pogajanja o sporazumih in so v postopku sprejetja ali ratifikacije pa je še dodatnih 3,4 % njene celotne zunanje trgovine.

Izvoz iz EU v preferencialne partnerice (brez Združenega kraljestva) se je med letoma 2020 in 2021 povečal bolj (16 %) kot izvoz EU v vse trgovinske partnerice (13 %).

Trgovinski sporazumi EU olajšujejo uvoz surovin. EU na primer trenutno uvaža 24 % kritičnih surovin iz preferencialnih trgovinskih partneric. Ko bo sklenjen sporazum o prosti trgovini z Avstralijo, o katerem trenutno potekajo pogajanja, pa se bo ta delež povečal na 46 %. S posodobitvijo sporazuma s Čilom, ki je največji izvoznik rafiniranega litija v EU (78 %), naj bi se še okrepilo zanesljivo pridobivanje tega ključnega vira ter s tem tudi zeleni in digitalni prehod.   

Vpliv mreže teh sporazumov je odvisen od tega, ali se sporazumi in pravila mednarodne trgovine ustrezno izvajajo in izvršujejo. Poročilo navaja odpravo več trgovinskih ovir in dosežen napredek pri trgovinskih sporih. Zaradi odprave trgovinskih ovir med leti 2015 in 2020 je bil izvoz EU leta 2021 za 7,2 milijarde evrov višji. Leta 2021 je bilo v celoti ali delno odpravljenih 39 trgovinskih ovir. Njihova odprava je imela takojšen pozitiven učinek na izvoznike EU.  

Poročilo vsebuje tudi najnovejše informacije o številnih zakonodajnih instrumentih EU, povezanih s trgovino, zlasti o instrumentu za mednarodno javno naročanje, ki velja od 29. avgusta in med drugim o predlogu Komisije za instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov.

Vse prednosti trgovinskih sporazumov EU so na voljo tudi slovenskim podjetjem. Slovenija aktivno sodeluje na ravni EU in podpira vsa prizadevanja Evropske komisije, da bi bila evropska podjetja bila čim bolj ozaveščena o možnostih, ki jih prinašajo sporazumi o prosti trgovini.

Več konkretnih informacij glede sporazumov o prosti trgovini EU lahko dobite na brezplačni platformi Evropske komisije Access2Markets  (ki zajema 135 izvoznih trgov in vse države EU). Platformo je obiskalo že več kot tri milijone uporabnikov.

Evropska komisija redno organizira izobraževanja o uporabi spletne platforme Access2Markets. Naslednje brezplačno spletno izobraževanje bo potekalo 29.11.2022. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na tej povezavi (v angleščini).

Podjetja lahko tudi prijavijo trgovinske ovire, s katerimi se soočajo na tretjih trgih, preko Enotne vstopne točke (angleško: Single entry point) v okviru Evropske komisije. Deležniki EU so se v letu 2021 in prvih štirih mesecih leta 2022 na Enotno vstopno točko obrnili več kot 60-krat, vloženih pa je bilo 46 pritožb, povezanih z vprašanji dostopa do trga. 

Preberite si Poročilo o izvajanju in izvrševanju trgovinskih sporazumov EU in več informacij ter dokumentov glede poročila na spletni strani Evropske komisije.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo