Reprezentativne sindikalne centrale so presojo ustavnosti zahtevale za dva člena sedmega protikoronskega zakona, ki se po njihovih besedah nanašata na prisilno upokojevanje starejših delavcev. Člena se nanašata na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov, določata pa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.

Sindikati, ki poudarjajo, da je bila nova ureditev sprejeta brez javne razprave in socialnega dialoga, so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavno sodišče jim je v tem delu ugodilo.

Kot je v 23.2.2021 objavljenem sklepu navedlo sodišče, s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere, opozarjajo.

Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, so zapisali.

Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca.

Reprezentativne sindikalne centrale so odločitev ustavnega sodišča pozdravile in jo označile za strokovno in pričakovano. Po njihovem mnenju gre predvsem za dokaz, da je način poseganja v delovno-pravno zakonodajo in institute, povezane z upokojevanjem, povsem neprimeren.

Ustavno sodišče je, kot so sindikalne centrale zapisale v skupnem sporočilu za javnost, z odločitvijo za začasno zadržanje nove ureditve upokojevanja starejših z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev potrdilo tudi, da so opozorila in pozivi sindikalni central glede po njihovem zaskrbljujočega stanja socialnega dialoga v državi utemeljeni. Nanj so, tako sindikati, opozorili tudi v generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji.

Sindikati so že ob vložitvi zahteve za ustavno presojo navedli, da je skladno z novo ureditvijo nadaljnji obstoj pogodbe o zaposlitvi po delavčevi izpolnitvi upokojitvenih pogojev izključno v rokah delodajalca. Tako obstaja nevarnost, da odpoved temelji na osebnih okoliščinah (npr. spol, invalidnost, osebno prepričanje).

Poleg tega naj bi bili po navedbah sindikatov delavci z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev že izpostavljeni pritisku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obravnavani naj bi bili kot strošek. Izpodbijana ureditev naj bi po ocenah sindikatov onemogočala tudi učinkovito sodno varstvo delavca. Možnost nove zaposlitve za delavce, prizadete z izpodbijano ureditvijo, pa so po mnenju predlagateljev bolj ali manj hipotetične.

Med delodajalci odločitev ustavnega sodišča obžalujejo. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je ponovil, da ne gre za prisilno upokojevanje, kar opozarjajo sindikalne centrale, ampak za redno upokojevanje tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev.

Spomnil je na dosedanjo ureditev, po kateri je delavec odločil, kako dolgo bo v delovnem razmerju pri delodajalcu, želja pri spremembi, ki jo je v zakonodajo vnesel sedmi protikoronski zakon, pa je bil, da bi se delodajalec in delavec dogovorila glede nadaljevanja dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev. To se Mehu zdi prav.

Kaj se bo po oceni predsednika OZS zgodilo v primeru, da nova ureditev ne bo prestala ustavne presoje? Iskalcev zaposlitve, starejših od 55 let, delodajalci ne bodo hoteli zaposliti, ker se bodo bali, kako bodo z njimi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev prekinili delovno razmerje.

Obenem bodo, tako Meh, starejši delavci v javnem sektorju ali na fizično oz. psihično manj napornih delovnih mestih ostajali na položajih in se jih "držali kot pijanci plota", mladi pa do teh služb ne bodo prišli.

Na zbornici računajo na to, da bo ustavno sodišče ob vsebinskem odločanju v nadaljevanju razumelo te argumente. Meh pri tem ne razume, zakaj je ustavno sodišče ukrep do vsebinske odločitve zadržalo.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa menijo, da nova ureditev po eni strani uravnotežuje pravice delodajalcev in zaposlenih, po drugi pa je delavcu, ki bi izgubil zaposlitev, ko je že izpolnil pogoje za upokojitev, zagotovljena socialna varnost.

Poleg tega s tem po prepričanju zbornice ne bi niti ugasnila pravica zaposlenega oziroma posameznika, da ostane delovno aktiven, bodisi z zaposlitvijo kje drugje bodisi z nadaljevanjem zaposlitve pri istem delodajalcu na kakšnem drugem delovnem mestu ali s kakšno drugo vsebino.

"Delodajalci nikakor ne želimo izgubljati ljudi, ki so polni delovnih izkušenj, kar je predvsem prisotno med starejšimi zaposlenimi. V primeru, ko pa delovno mesto kliče po novi energiji in obvladovanju novih tehnologij, pa bi moral imeti delodajalec možnost in pravico, da takšna mesta ponudi generaciji mladim, ki čakajo na prvo priložnost," so prepričani na GZS.

Na ministrstvu za delo so medtem v odzivu na odločitev ustavnega sodišča izpostavili pozitivne učinke nove ureditve za zaposlovanje mladih in zaposljivost starejših.

Sprejeti ukrep je, kot so navedli, v prvi vrsti usmerjen v reševanje zaposlitvene krize med mladimi, ki jih je epidemija covida-19 hudo prizadela. Ob tem so spomnili, da se je na zavodu za zaposlovanje od januarja do novembra lani prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, kar je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pri čemer se je število brezposelnih mladih povečalo za okoli petino.

Sprejeti ukrep po prepričanju ministrstva mladim odpira nove možnosti za zaposlitev v Sloveniji, zmanjšuje njihov odliv v tujino, po drugi strani pa tudi povečuje zaposlitvene priložnosti za vse delovno sposobne, predvsem osebe med 55. in 58. letom starosti, ki so v Sloveniji v večji meri še vedno trajno nezaposljive, saj se jih delodajalci bojijo zaposlovati. Novembra lani je bilo tako med starejšimi od 55 let 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, brez sprejetega ukrepa pa bi se položaj lahko še poslabšal.

Ob tem na ministrstvu še enkrat tudi poudarjajo, da ukrep ne bo sprožil prisilnega upokojevanja. Vsi zaposleni, ki sicer izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, a pri katerih se bo delodajalec strinjal z nadaljevanjem njihove zaposlitve, bodo ostali v delovnem razmerju, so zatrdili. Ključen pri tem se ministrstvu zdi obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem.

Ustavno sodišče je sklep o začasnem zadržanju izvajanja členov zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Vir: STA