Prav tako je bilo smiselno nekatere ukrepe iz prvega svežnja znova aktivirati (npr. subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo), nekatere ukrepe iz tretjega svežnja pa podaljšati (npr. podaljšanje subvencioniranega skrajšanega delovnega časa).

Glavni cilj predloga zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni covid-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

Predlog zakona med drugim prinaša subvencioniranje gospodarskih subjektov za čakanje zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, oprostitev plačila DDV-ja od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unije, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, delno nadomestitev fiksnih stroškov prizadetim gospodarskim subjektom, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora, zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet itd.

Po navedbah pristojnih naj bi vanj vključili tudi del predlogov športnih organizacij, del pa jih bodo vključili v nov, sedmi protikoronski sveženj, ki ga bodo začeli pripravljati prihodnji teden.

Potrditev na ESS-ju

Predtem je o osnutku šestega protikoronskega svežnja razpravljal tudi Ekonomsko-socialni svet. Delodajalci in sindikati so se strinjali, da je nujno potreben za ohranitev delovnih mest, nesoglasij o minimalni plači pa še niso rešili.

Vlada v predvidoma milijardo evrov vrednem svežnju, podobno kot v prvem ob spomladanski razglasitvi epidemije, z ukrepi prihaja naproti gospodarstvu in zaposlenim ‒ za ohranjanje dejavnosti in delovnih mest. Kot je poročala Televizija Slovenija, se bo subvencioniranje čakanja na delo podaljšalo do konca januarja, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa pa do konca junija prihodnje leto.

"Država bo krila fiksne stroške, verjetno v pavšalnem znesku, da bo čim bolj preprosto," je v ponedeljek pojasnil finančni minister Andrej Šircelj. Višina pomoči bo odvisna od tega, koliko je določena panoga prizadeta, prejela pa jo bodo lahko vsa podjetja, ki so se jim prihodki zaradi epidemije zmanjšali. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Maja Derčar, je vlada pri predvidenem delnem kritju fiksnih stroškov v podjetjih, torej najemnin in različnih položnic, pri enem od meril morda še preveč radodarna. Predlog šestega svežnja namreč predvideva, da bi najbolj prizadeta podjetja lahko dobila vsak mesec do konca leta, torej oktobra, novembra in decembra povrnjenih po 2,5 odstotka letnih prihodkov od prodaje.

Ker so prihodki lahko kar visoki zneski, se bo po informacijah Radia Slovenija ta določba spremenila in bo manj radodarna. Sicer sta v šestem svežnju še dve merili za zgornjo mejo subvencije za pokritje fiksnih stroškov, eno izmed njiju je 1000 evrov na zaposlenega oziroma v treh mesecih 3000 evrov na zaposlenega.

Med predlaganimi določbami šestega protikoronskega svežnja je tudi napovedana sprememba pri brezposelnih ‒ ti naj bi že od dneva vpisa v evidenco brezposelnih oseb, in ne šele po treh mesecih, morali sprejeti ponujeno primerno zaposlitev, ki ni nujno tista, določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu. Tak ukrep naj bi veljal do konca junija prihodnje leto z možnostjo podaljšanja.

Seja se je končala brez sklepa

"Ukrepe za ohranjanje obstoječih delovnih mest smo že zdaj podpirali in smo zadovoljni, da ostajajo. Hkrati pa se podaljšujejo tudi ukrepi na finančnem področju, ki bodo vzdrževali likvidnost, s čimer smo tudi zadovoljni," je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Zadovoljen je tudi z delom, ki se nanaša na pokrivanje fiksnih stroškov, ki se usmerja v najbolj ranljive skupine, to so mikro- in mala podjetja.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je dodala, da je bila seja v skladu s pričakovanji, saj so poslušali predstavitev osnutka, o njem izmenjali mnenja, "vendar pa se seja ni končala z usklajevanji ali odgovori, kateri predlogi bodo upoštevani". Seja se je končala brez sklepa, saj so že v ponedeljek vedeli, da časa za razpravo ali pogajanja ne bo.

Zamrznitev minimalne plače v sedmem protikoronskem svežnju

Socialni partnerji so z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom govorili tudi o pozivu gospodarstva k zamrznitvi minimalne plače. Sindikati temu nasprotujejo, Smole pa je dejal, da jim je minister povedal, da bodo to vprašanje reševali s sedmim protikoronskim svežnjem, ki naj bi bil sprejet še pred koncem letošnjega leta. "Dvigati minimalno plačo prej, preden sploh vemo, kakšne bodo razmere na teh trgih, bi bilo narobe. Ključno je zadržati obstoječa delovna mesta in da bodo seveda podjetja konkurenčna ter bodo lahko uspešno nastopala na trgu," je Smole povedal za Televizijo Slovenija.

Jerkičeva je ob tem dodala, da je Počivalšek socialne partnerje pozval, naj o tem vprašanju opravijo razpravo. "Ne izključujem možnosti, da bo ESS opravil razpravo o tem," je dodala.

Sindikati so med drugimi možnimi ukrepi predlagali zamrznitev cen osnovnih življenjskih potrebščin, finančno podporo različnim skupinam prebivalstva, spodbujanje nakupov slovenskih izdelkov in subvencije za nove zaposlitve. Socialni partnerji so obravnavo predlaganih rešitev, skupaj z osnutkom zakona o demografskem skladu, začeli prejšnji teden, vendar pa so predstavniki sindikatov sejo zapustili, saj se je nista udeležila ministra za gospodarstvo in za finance.

Vir: MMC