Vlada s sistemskim pristopom odločno naproti krožnemu gospodarstvu in razogljičenju Slovenije

Novica z dne 28. 10. 2022

Po sklepu vlade je Ministrstvo za javno upravo (MJU) sredi oktobra prevzelo koordinacijo izvajanja 2. faze Celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo (CSP-KG).

Ob začetku izvajanja enega ključnih strateških projektov so se na delovnem srečanju z izvršno direktorico Climate KIC, dr. Kirsten Dunlop sestali državni sekretarji Jure Trbič iz Ministrstva za javno upravo, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor in Matevž Frangež iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pogovarjali so se o zagotavljanju pogojev za ustrezno vodenje in izvajanje projekta ter o sodelovanju med deležniki v Sloveniji in ekipo strokovnjakov Climate KIC.

Na srečanju je dr. Dunlop uvodoma pojasnila, da so model sistemskega inoviranja (angl. Deep Demonstration), na katerem temelji izvajanje projekta, razvili predvsem zato, ker so ugotovili, da parcialno reševanje podnebne krize ne bo privedlo do želenih učinkov. Bistvo modela je oblikovanje portfeljev medsebojno povezanih aktivnosti, ki lahko učinkujejo na več področjih hkrati. Izpostavila je tudi, da obstajajo številne možnosti za povezovanje izvajanja tega projekta s sorodnimi pobudami v mednarodnem prostoru.

Državni sekretar Trbič je ob tem poudaril pomen mednarodnega sodelovanja pri uvajanju inovativnih metod in pristopov v delo javnega sektorja, ki bodo pripomogli k integraciji podnebnih / krožnih vsebin v delovne procese v vseh ministrstvih, saj prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni odgovornost le enega resorja. Izrazil je zadovoljstvo, da bomo s pomočjo vzpostavitve stičišča za oblikovanje politik, ki je eden od pomembnih stebrov izvajanja CSP-KG, lahko nadgradili uspešne projekte MJU, kot sta Inovativen.si in Stop Birokraciji ter s tem še odločneje odpravljali administrativne ovire na poti razogličenja.

Državni sekretar Uroš Vajgl vidi v izvajanju projekta pomemben vzvod za doseganje podnebnih ciljev in smiselno povezovanje ter dopolnjevanje s projekti, kot sta Care4Climate Life IP in Restart life IP, ki ju med drugimi podpira MOP. Vajgl je poudaril tudi pomen spremljanja učinkov projekta in izrazil zadovoljstvo, da je sprotno učenje sestavni del izvajanja projekta. Državni sekretar MGRT Frangež meni, da je Slovenija primerno okolje za uvajanje in preizkušanje drugačnih, med seboj povezanih rešitev, ki bodo gospodarstvu pomagala pri preobrazbi. Izrazil je tudi zadovoljstvo glede dosedanjega partnerstva s Climate KIC, v sodelovanju s katerim je že nastal razpis agencije Spirit, ki podpira trajnostno in krožno transformacijo zagonskih, mikro, malih in srednje velikih podjetij.

Vsi so pozdravili odločitev za temeljito preobrazbo vseh ključnih sistemov, saj gre pri doseganju podnebne nevtralnosti za kompleksen izziv, ki zahteva celovit in sistemski odziv na vseh ravneh. S počasnimi oziroma postopnimi spremembami ne bo mogoče doseči ambicioznih podnebnih ciljev. Jedro modela Deep demonstration je sistemsko inoviranje. S tem ustvarjamo živ laboratorij oziroma prostor za preskušanje učinkov različnih inovacij in novih rešitev ter prepoznavanja tistih, ki bodo na najbolj učinkovit način podprli preobrazbo sistemov na vseh relevantnih oziroma izbranih področjih. To je proces, ki gradi portfelj inovacijskih ukrepov, ki urejajo proizvodnjo in tokove odpadkov v ključnih gospodarskih sistemih in vrednostnih verigah (mobilnostna, graditvena, prehranska, gozdno-lesna in proizvodna).

Gre za edinstven projekt z značajem eksperimenta tudi v evropskem prostoru, ki pa zahteva usklajeno in aktivno sodelovanje vseh ministrstev pri njegovi izvedbi. Le tako bo mogoče doseči usposobljenost in kapacitete za sistemsko inoviranje, ki ga potrebujemo za krožno razmišljanje pri vseh deležnikih in vzpostavitev pogojev za tovrstno inoviranje v praksi. preko uvajanja krožnega razmišljanja bomo lažje dosegli podnebne cilje. Opolnomočenje odločevalcev, okrepljeno medsebojno sodelovanje in preseganje silosnega razmišljanja bo prispevalo tudi k iskanju sinergij in bolj učinkoviti in ciljni porabi javnih in zasebnih finančnih virov.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Nazaj