Koalicijski poslanci so s predlogoma zadovoljni, čeprav imajo še nekaj predlogov, kritike pa prihajajo iz opozicije.

Danes gresta zakonska osnutka na sprejemanje na vlado. Po predvidenem današnjem (torkovem) sprejetju na vladi bi ju lahko že v petek ali soboto obravnaval odbor DZ za finance, zakona pa bi poslanci sprejemali na izredni seji 28. in 29. aprila.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po srečanju koalicije dejal, da gre pri popravkih prvega protikoronskega zakona predvsem za "popravke, na katere so bili opozorjeni že ob obravnavi prvega predloga". Prepričan je, da gre za dober zakon, s te pa je odgovoril tudi na kritike, da ni naslovil vseh skupin, ki jih je epidemija koronavirusa prizadela.

Vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga je po koncu srečanja ocenila, da so bile njihove pripombe v veliki meri upoštevane, "predvsem glede samozaposlenih, za tiste s skrajšanim delovnim časom in pa starše, ki so na porodniškem in starševskem dopustu". Poslanci SMC pa imajo še vedno pripombe glede pomoči turistični in gostinski panogi, saj menijo, da bi se morala vlada tega področja "lotiti bolj celovito".

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je dejal, da gredo predlogi predvsem v smeri, da bi podjetja dobila večji delež državnih poroštev; za mala podjetja naj bi tako po njegovih besedah obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države. Tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat je ocenil, da je bila večina njihovih predlogov, ki gredo v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu, upoštevanih. "O deležu državnih poroštev za podjetja še teče razprava, tu nekje smo zelo blizu v celotni koaliciji, ker pa imamo koalicijsko vlado, je treba zadeve usklajevati," je pojasnil.

Vlada pri pripravi ukrepov za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstva po navedbah finančnega ministrstva vodi odprt dialog s številnimi deležniki. Kot poudarjajo na ministrstvu, so za zagotovitev posledic epidemije na voljo nekateri finančni produkti, banke pa lahko že začnejo podjetjem zagotavljati likvidnost z državnimi poroštvi.

Medtem ko sindikati opozarjajo na njihovo izključevanje pri pripravi novih ukrepov, na ministrstvu poudarjajo, da pri pripravi novega paketa ukrepov "vlada vodi odprt dialog s številnimi deležniki in skupaj iščemo najboljše rešitve v okviru zmožnosti naše države".

V zvezi z ukrepi, ki se jih za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva lotevajo v drugih evropskih državah, pa so na ministrstvu opozorili, da večina teh ukrepov še ni vzpostavljenih.

Pojasnili so, da so podjetjem za blažitev posledic epidemije že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, bodo pa za oživitev proizvodnje potrebovala še dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil.

Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem, so razkrili in dodali, da se bodo v naslednjih paketih ukrepov posvetili razvojni pomoči, ki bo ciljno usmerjena v panoge, podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo.

Gospodarstvo, ki sicer pozdravlja pripravo ukrepov za zagotovitev dodatne likvidnosti, je do predloga kritično; meni, da je predvidena poroštvena shema majhna, delež državnega poroštva pa zelo nizek.

Kritike pa prihajajo tudi iz opozicije. Poslanci LMŠ, SD in Levice so danes opozorili na nekatere "še vedno pozabljene skupine državljanov" in pa na nejasnosti glede poroštev.

"Če smo se pri prvem mega zakonu zaradi nesodelovanja koalicije in vlade soočili z mega problemi in težko izvedljivimi ukrepi, je drugi mega zakon za nas veliko razočaranje," je v izjavi novinarjem dejal vodja poslancev LMŠ Brane Golubovič. Prepričan je, da v osnutku predloga drugega protikoronskega zakona ni rešitve za največji problem, s katerim se bodo soočali v prihodnjih mesecih - gostinstvo in turizem.

Kritičen je bil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Po njegovih besedah tudi drugi zakonski predlog ne bo dosegel vseh tistih podjetij, ki bi potrebovala pomoč. Pri tem je dodal, da je bila opozicija pripravljena sodelovati pri pripravi ukrepov, vendar do sodelovanja ni prišlo.

Na očitke se je na Twitterju že odzval tudi premier Janez Janša, ki je zapisal, da so "opoziciji osnutek zakona poslali iz dobre volje, da lahko še pred sprejetjem na vladi podajo svoje predloge za dopolnitev. Ko so bili na vladi stranka SD, tega niso nikoli storili".

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je danes ocenil, da je v prvem protikoronskem zakonu vlada tri milijarde evrov namenila predvsem "velikemu biznisu, ljudi pa je pustila zadaj".