Moškim se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove. Zahtevana starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pa bo za vdovo oziroma vdovca znašala 58 let, kar je pol leta več kot letos.

Pokojninska novela, ki se uporablja od 1. maja, je za moške skrajšala prehodno obdobje pri postopnem izenačevanju odmerne lestvice z ženskami. Tako bo za moške že od 1. januarja 2023 veljal odmerni odstotek 63,5 odstotka, ki je pri ženskah že uveljavljen, so zapisali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Omenjena novela je na novo določila tudi najnižjo pokojnino, in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja znaša 279,56 evra. Najnižja pokojnina se za nove upravičence ne bo na novo določala v vsakem letu, ampak se bo le še usklajevala tako kot ostale pokojnine.

Kot pokojninska doba brez dokupa se od 1. novembra šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje po 1. januarju 2013, če je bila oseba prostovoljno vključena v to zavarovanje že prej. Vendar pa novost velja le do prve prekinitve zavarovanja. Pokojninski zavod bo upravičencem do konca aprila prihodnje leto po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino oziroma starostno pokojnino namesto predčasne. Upravičencem tako ni treba vlagati zahteve za vnovično odmero pokojnine.

Starostno se je mogoče upokojiti s 60 oz. 65 leti starosti

Splošni pogoji za starostno upokojitev v letu 2022 so tako za moškega kot za žensko 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, tako denimo v primeru skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Starostno se je mogoče pri nižji starosti upokojiti tudi zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, t. i. beneficirana doba, in zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih je bil zavarovanec do konca leta 1999 upravičen do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Tudi v letu 2022 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Usklajene pokojnine bodo izplačane februarja, letni dodatek junija

Pokojnine se bodo prihodnje leto redno uskladile po sistemskem zakonu, kar pomeni, da bodo usklajeni zneski izplačani skupaj s februarskimi pokojninami konec februarja. Višina uskladitve naj bi po napovedi pokojninskega zavoda znašala približno štiri odstotke. V skladu z zakonom je odvisna od rasti plač in cen življenjskih potrebščin, natančnejši odstotek zvišanja pa bo znan po objavi statističnega podatka o letošnji povprečni mesečni bruto plači sredi februarja.

O izredni uskladitvi pokojnin pa še ni dokončne odločitve. Predsednik vlade Janez Janša je sredi decembra dejal, da poslanska skupina DeSUS sicer res predlaga izredno uskladitev v višini 3,5 odstotka zaradi prenizko izplačanih pokojnin v času gospodarske krize. Vendar pa je po njegovih besedah Zpiz že izračunal, za koliko bi se morale izredno uskladiti po določeni skupini upokojencev, da bi dejansko izenačili položaj vseh.

Letni dodatek pa bo izplačan z junijskimi pokojninami konec junija in bo znašal od 140 do 450 evrov. Najvišji znesek bodo prejeli tisti s pokojninami do 570 evrov. Prejemniki pokojnin v višini od 570,01 do 680 evrov bodo dobili 310 evrov, prejemniki pokojnin v višini od 680,01 do 805 evrov 250 evrov, upokojenci s pokojnino od 805,01 do 970 evrov 200 evrov, tisti s pokojnino nad 970 evrov pa 140 evrov.

Prejemnikom invalidskih nadomestil v višini do 805 evrov bo nakazan letni dodatek v višini 250 evrov, prejemnikom nadomestil v znesku od 805,01 do 970 evrov v višini 200 evrov, prejemnikom nadomestil v znesku nad 900 evrov pa v višini 140 evrov.

Vir: STA