Prvi odzivi socialnih partnerjev na ukrepe, težke okoli dve milijardi evrov, so pozitivni. Do 10. ure je bilo sicer potrjenih 480 primerov okužbe, koronavirusna bolezen pa je terjala že četrto žrtev.

Vlada v okviru t. i. protikoronskega zakonodajnega svežnja, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala v petek, predvideva več ukrepov za zaščito trga dela.

Kot je na novinarski konferenci napovedal premier Janez Janša, bo država z namenom ohranitve delovnih mest prevzela plačilo socialnih prispevkov za vse zaposlene na čakanju na delo, zdravstvena blagajna pa bo že od prvega dne bolniške odsotnosti prevzela izplačilo nadomestil.

Zaposlenim v kritičnih dejavnostih se obeta izplačilo dodatka za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve, ki se bo lahko gibal od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Podoben ukrep se svetuje tudi v izpostavljenih dejavnostih v zasebnem sektorju.

Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, socialne prispevke pa jim bo plačevala država. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi, ki bodo s posebno izjavo razglasili prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.

Vlada se je dogovorila tudi o ukrepih za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Javnih storitev, ki se v tem času ne izvajajo, tako ne bo treba plačati, status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, pa bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Za upokojence s pokojninami do 700 evrov je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa v višini od 130 do 300 evrov, ki bo izplačan 15. aprila.

Znanstveno-raziskovalnim institucijam bo država tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušala pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.

Sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v (ne)posredni državni lasti bodo znižani za 30 odstotkov, za prav toliko pa bodo nazadovale tudi vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je sodstvo, a je Janša pozval, naj se tudi v tej veji oblasti odpovejo deležu plač.

Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno kritje prispevkov za delavce in delodajalce. Napovedan je še t. i. finančni top - garancijska shema in odkup terjatev podjetij.

Obeta se tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem skrajšal na osem dni.

"Našemu gospodarstvu lahko najbolje pomagamo s tem, da jih vsi skupaj podpremo na način, da kupujemo domače," je danes pozval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Ukrepi so sicer predvideni tudi na področju kmetijstva. Resorna ministrica Aleksandra Pivec je med njimi napovedala finančno pomoč kmetom. Če bodo zboleli za koronavirusno boleznijo, jim bo pripadlo izplačilo v višini 80 odstotkov minimalne plače, upravičeni bodo tudi do odpisa pokojninskih prispevkov. Vlada namerava tudi finančno podpreti kmetijska gospodarstva zaradi izpada dohodka kot posledice padca cen, razmišlja še o drugih vrstah pomoči.

Finančni minister Andrej Šircelj je medtem zagotovil, da finančni viri obstajajo in so realni ter zanesljivi. Posebnega rebalansa za spopad s trenutno krizo vlada tako ne pripravlja.

"Gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države," pa je danes pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, ki vodi strokovno skupino za pripravo ukrepov. "Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu," je še opozoril.

Prvi odzivi na napovedane ukrepe so pozitivni. V Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da sledijo potrebam gospodarstva in večinoma prinašajo učinkovite, hitre in enostavne rešitve. Da so pravi za malo gospodarstvo, menijo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Ukrepi so primarno osredotočeni na ohranjanje delovnih mest in zaščito socialno ekonomskega položaja delavcev ter predstavljajo dober temelj za nadaljevanje gospodarske aktivnosti po koncu epidemije, verjamejo v Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pa opozarjajo, da so na prvi pogled pozitivni za samozaposlene, da pa morajo še preučiti, ali ustrezno naslavljajo vse prekarne delavce. Med drugim jih skrbi za študente. Izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem z najnižjimi pokojninami so pozdravili v zvezi društev upokojencev in sindikatu upokojencev.

Ministrska ekipa je sicer že začela pripravljati tudi smernice za drugi t. i. protikoronski zakonodajni sveženj, ki naj bi imel poudarek na zagotavljanju zadostne likvidnosti.

Od polnoči pa bo Slovenija na meji z Avstrijo vzpostavila 13 nadzornih točk. Janša je namreč podpisal odlok, ki določa pogoje vstopa iz Avstrije po vzoru ukrepov, ki jih je Slovenija že uvedla na italijanski meji.

Slovenija pa medtem še naprej pomaga svojim državljanom pri njihovem vračanju v domovino. Vlada je dosegla dogovor s Srbijo o vračanju okoli 400 srbskih državljanov, ki so ostali ujeti v Sloveniji. Prvi konvoj srbskih državljanov bo v policijskem spremstvu preko Hrvaške v Srbijo krenil še danes.

Vir: STA