Preberite:

• kaj je metoda miselnih vzorcev in kako se je razvila,
• katere so prednosti uporabe miselnih vzorcev in kje jih lahko uporabljamo,
• primeri brezplačnih programov /aplikacij za izdelavo miselnih vzorcev,
• kje in kako lahko vodje miselne vzorce uporabljate kot orodje.

Zakaj uporabljati miselne vzorce?

Prednosti uporabe miselnih zemljevidov pri delu v podjetjih

Z metodo miselnih vzorcev ali angleško »mind mapping« smo se vsi srečali že v osnovni šoli, vendar takrat sama še nisem vedela kako učinkovito je to orodje za učenje, načrtovanje in iskanje novih rešitev tako v osebnem kot poslovnem okolju. Miselne zemljevide, ki so še eno ime za miselne vzorce, pri delu uporabljajo podjetja kot so CNN, Tesco, Vodafone, če jih omenimo le nekaj. Ta preprosta metoda namreč poleg leve polovice možganov (zadolžene za besede) izzove tudi desno polovico možganov (zadolžene za predstave) in s tem pomaga pri hitrejšem pomnjenju, boljši organizaciji, večji preglednosti, lažjemu sledenju idr. Večino odraščanja preživimo v treningu leve polovice možganov (besede, logika, številke, analize). Kaj pa če bi v učenje in planiranje večkrat vključili še desno?

Slika: Prednosti uporabe miselnih zemljevidov pri delu v podjetjih

Original: VIR: https://www.imindq.com/mind-mapping/the-advantages-of-mind-mapping/

Zgodovina

Miselne vzorce je izumil angleški psiholog Tony Buzan, eden vodilnih strokovnjakov na področju proučevanja delovanja možganov. Njegov sistem temelji na Sperryjevi teoriji in želi združiti delovanje leve in desne polovice možganov. Tako naj bi bili pri izdelavi miselnega vzorca primorani zabeležiti ideje ne samo z besedami temveč tudi s simboli, pri čemer se avtomatično vzpostavi povezava med obema deloma možganov: leve polovice (besede) in desne polovice (predstave). Sperryjeva teorija namreč pravi, da leva in desna polovica možganske skorje delujeta zelo različno, desna je aktivnejša pri neverbalnih dejavnostih, kot so risanje, slikanje, sproščanje, poslušanje glasbe, domišljija ipd., leva polovica pa je dejavna ob uporabi jezika, logike, reševanju matematičnih problemov, obdelovanju podatkov (linearno enega za drugim) in podobno.

Nadaljnjega razvoja uporabe miselnih vzorcev se je lotil ameriški predavatelj in pisec Michael Gelb. Odkril je, da sposobnost oblikovanja misli in besed v podobe spodbuja sposobnost mišljenja in dejansko izboljša inteligenco, kar potrjujejo tudi mnoge raziskave.

Miselni vzorec

Kako zasnujemo miselni vzorec?

Miselni vzorec je vizualno – miselno orodje, ki ga uporabljamo za upodobitev informacij in idej. Je učinkovit sistem beleženja naših misli na papir, kjer je v središču zapisana ključna beseda (misel, enota, snov ali tema) in predstavlja jedro ali centralno vejo priklepa za t.i. miselne vezi. Pomembnejše misli so blizu jedra, manj pomembne bolj ob robu miselnega vzorca.

Takšen način zapisovanja je hkrati še odličen možganski trening, saj ima njegova vizualna podoba, struktura posebno moč, ki sledi strukturi povezav možganskih nevronov. Naš šolski sistem je zasnovan tako, da večino odraščanja preživimo v treningu za levo polovico možganov, ki se bolj osredotoča na besede, logiko, številke, analize ipd. Z uporabo barv in slik pri miselnih vzorcih aktiviramo tudi desno možgansko polovico, ki se osredotoča na ritem, barve, domišljijo, slike, različne dimenzije ipd. Možgani tako povezujejo levo in desno polovico, barve, slike in ključne besede, logično mišljenje in domišljijo, kar uporabo miselnih vzorcev naredi še bolj vznemirljivo, saj imajo ogromno možnosti povezovanja in asociiranja.

Primerjava miselnih vzorcev z linearnim zapisovanjem

Kaj so prednosti?

• vizualno zapisovanje suhoparnih informacij postane zabavno in hitro
• uporaba barv, slik, struktur (ki niso strogo linearne) stimulira tudi desno možgansko polovico, kar izboljša mišljenje
• ločevanje bistva od ne bistva
• manjša poraba časa za pomnjenje in učenje
• večja preglednost omogoča lažje iskanje rešitev, hitrejše pomnjenje idr.

Moč ključnih besed

Naši možgani ne delujejo linearno, zato si na tovrsten način zapisane informacije težje zapomnimo. Ko na primer delamo povzetek knjige, ki smo jo prebrali, ne začnemo z branjem iz spomina, ker za možgane navidezni red zaporednih vrstic predstavlja le zmedo. V možganih se informacije shranjujejo v obliki shem, vzorcev in asociacij. Bolj kot se z zapiski poskušamo približati obliki teh vzorcev, lažje si zapomnimo snov.

Ko torej opisujemo prebrano knjigo, si avtomatično prikličemo posamezne ključne besede, ki so obudile določene doživljaje in vtise. Te nam pomagajo sestaviti in obnoviti zgodbo v celoto, ki je daleč od linearne, kot smo vajeni zapisovati. Od informacij, ki so zabeležene v obliki spisa, je celo 90 % besed za priklic iz spomina nepotrebnih. Kaj smo torej naredili? Izgubljali smo dragocen čas za besede in stavke, ki jih bomo na koncu tako ali tako večinoma pozabili.

Kdaj lahko uporabljamo miselne vzorce?

Ker je to le ena od oblik zapisovanja misli, idej, povzetkov in drugih informacij, je raba miselnih vzorcev zelo široka.

Učenje

Učenje z miselnimi vzorci se je izkazalo za najbolj učinkovito metodo. Suhoparno tematiko spremeni v oblike in barve, poglavja so razdeljena na več manjših enot in zapisujemo le po ključnih besedah. Tako:

• prihranimo čas (ker nam ni treba povezovati besed v stavke),
• prihranimo prostor in papir,
• uporabljamo domišljijo,
• približamo vizualno podobo besedila možganom,
• si snov zapomnimo za dalj časa,
• spodbujamo aktivnost celotnih možganov

Predstavitev (prezentacija)

Uporaba mind mappinga je za predstavitev priporočljiva le, ko imate npr. videokonferenco ali spletni seminar, ko lahko kot govorec sproti (s svojega sedeža) odpirate posamezne veje miselnega vzorca, jih tudi sproti razlagate in zapirate. Ta metoda je malo težja pri javni predstavitvi, ko morate komunicirati z občinstvom s celim telesom in nimate časa hkrati brskati po računalniku.

Koristna možnost uporabe miselnih vzorcev je tudi pri podajanju izročkov; namesto da udeležencem seminarja izročite gradivo z vsebino, napisano linearno, lahko izroček vsebuje vzorce s ključnimi besedami.

Načrtovanje, kjer potrebujemo preglednice

Že iz besede “preglednica” je razvidno, da gre za sistem postavljanja besed v vrstni red, ki je v primerjavi s celo stavčnim linearnim redom precej bolj pregleden in organiziran.

Kadar načrtujemo kompleksnejše projekte, tj. vsak projekt, ki ga ne moremo strniti v dve alineji, lahko posamezne cilje, naloge, rok dokončanja in druge postavke organiziramo, da:

• jih razdelimo v sklope,
• razstavimo na ključne besede,
• narišemo v oblake in si s tem poenostavimo preglednost. Oblačke vidimo kot svoje enote in jih lahko kadar koli povezujemo med seboj.

Obnove in povzetki

Podobni pozitivni učinki so kot pri učenju tudi pri zapisovanju obnove in povzetkov. Predvsem je pomemben prihranek časa in prostora ter pomnjenje. Si predstavljate, koliko več stvari bi si zapomnili, če bi si delali povzetke v obliki miselnih vzorcev že v osnovni ali srednji šoli?

Reševanje problemov

Problematične naloge, izpostavljene na papirju, zavite v slike, so veliko bolj prijazne za reševanje. Preglednost, hitrost risanja in organiziranost so ključni dejavniki, ki pomagajo metodi miselnih vzorcev za reševanje problemov.

Zapisovanje

Tudi zapiski v obliki miselnega vzorca so krajši, bolj organizirani in pregledni. Na predavanju, seminarju moramo pogosto pisati hitro, ujeti ključne besede, zato jih pogosto pišemo tako, kot jih podajo predavatelji. Naši možgani si globlje vtisnejo v spomin novo podano snov, če jo sprejmejo s celoto, torej z desno in levo polovico. Povedano drugače: nič nam ne pomagajo le besede. Za pomnjenje je pomemben tudi čustven odziv, delovanje domišljije, logično povezovanje, poznavanje terminov in tematike ter vsi drugi dejavniki tako leve kot desne hemisfere. Priporočeno je le, da pred predavanji delamo trening ustvarjanja miselnih vzorcev, da se tudi naši možgani hitreje prebudijo in odzovejo.

Brainstorming

Ključne besede povezujemo v sklope, narišemo v oblačke in kar je najlepše: kadar koli in kakor koli jih lahko med seboj povežemo. Če prej nismo mogli videti povezave med dvema predmetoma, jih zdaj lahko. In še več, nadgrajujemo v novo zamisel in idejo, oblikujemo kot plastelin, saj so možgani stimulirani, povezani in trenirani.

Pravila oblikovanja

Pravzaprav ne gre toliko za pravila kot bolj smernice za oblikovanje miselnih vzorcev.

Kje in kako začnemo?

Začnemo na sredini. Temo s ključno besedo oblikujemo v oblaček, ki je naše jedro, torej nekakšno središčno sliko, kjer lahko uporabimo močne barve, različne vzorce, tiskane črke, predvsem pa uporabljamo poudarke.

Primer zapisa v jedru: Vzemimo primer, ko želimo miselni vzorec uporabiti pri postavljanju poslovnega plana za novo leto. V jedro lahko napišemo »Poslovni plan«.

VIR: https://creately.com/blog/examples/mind-map-examples-creately/

Iz jedra (centralne veje) ustvarimo primarne veje, ki predstavljajo posamezna poglavja. Vsaka primarna veja naj bo obarvana z drugačno bravo (zaradi boljše preglednosti), ustvarimo pa od 4 do 5 primarnih vej znotraj ene teme. Če je teh vej preveč, lahko kaj hitro pride do nepreglednosti in s tem do motenj pri pomnjenju in učnem procesu.

Primer primarnih ve oz vozlišč: Poslovni plan želimo narediti za posamezna področja poslovanja. Kot podzvrsti napišemo na primer »Administracija / Marketing / Produkt / Finance / Prodaja«.

Primarnim vejam lahko dodajamo podveje, ki naj bodo po velikosti manjše od primarnih vej, grafično pa podobne primarni veji, saj s tem ohranjamo preglednost miselnega vzorca. Priporočeno je, da dodamo največ do 3 podveje (predvsem, če so sestavljene iz več besed).

Primer podvej oz vozlišč: V našem primeru pod vsako področje poslovanja zapišemo glavna področja delovanja za katera si postavljamo nove cilje. Za vejo marketinga lahko napišemo podveje »SEO / Blog / Socialni mediji / PR«.

Razdelke, podzvrsti ali vozlišča med seboj povezujemo. Uporabljamo puščice, črte ali druge povezovalne elemente.

Biti moramo jasni, kratki in jedrnati. Kaj nam pomaga prepisovanje celih stavkov, če lahko samo z besedami prikličemo ključne informacije v spomin?

Sčasoma razvijemo svoj osebni slog, kjer se po svoje igramo z barvami, oblikami, velikostmi črk, razvejanostjo vezi ipd.

Izberimo način: ročno ali digitalno ustvarjanje?

Miselne vzorce lahko rišemo ročno, kjer potrebujemo le papir in barvice ter je najbolj enostaven način uporabe te metode. Je tudi najcenejši in zelo hiter, uporabljamo ga lahko kjer koli in kadar koli, sledimo svoji domišljiji, intuiciji in trenutnim vzgibom, kar nas odpira v nove ideje.

Za bolj poslovne namene, za potrebe shranjevanja in deljenja, pa so na voljo razni programi in aplikacije, ki nam omogočajo ustvarjanje miselnih zemljevidov na računalniku.

Poglejmo si tri dobre primere računalniških programov za izdelovanje miselnih vzorcev, ki so za omejen obseg dela na voljo tudi brezplačno.

a) Coggle

Coggle odlikuje njegova enostavnost in se uporablja prav za namen hitre in učinkovite izdelave miselnega vzorca. Primeren je tako za osebno, kot bolj enostavno poslovno uporabo.

Takoj ko vstopite v program, boste videli osrednje vozlišče novega miselnega zemljevida. Od tam lahko ustvarite nova vozlišča s klikom na znak plus ali uporabite tipko »tab«. Program ima vgrajeno tudi možnost sodelovanja – če želite določeno iddejo obiti recimo s sodelavcem, ga dodate na svoj misleni zemljevid, nadaljujete pogovor v stranski vrstici za sporočila ali greste v celozaslonski način in skupaj pregledata situacijo.

Primer miselnega vzorca v programu Coggle

VIR: https://bloggle.coggle.it/page/2

b) MindMeister

MindMeister je eden bolj priljubljenih programov za miselne zemljevide v večjih podjetjih. Uporabljajo ga podjetja kot so CNN in Vodafone.

Omogoča delo v večjih timih, omogoča dodajanje gostov, priročen je za brainstorming in prezentacije idej. Omogoča kustomizacijo programske opreme, da si podjetja lahko delo prilagodijo potrebam. Ima priročne funkcije kot je recimo samodejna poravnava vozlov, da se na sestanku ne rabiš ukvarjati z ročnim urejanjem vzorca.

Omogoča tudi povezavo s posebnim programom, ki dorečene miselne zemljevide spremeni v dejanski delovni proces, naloge dodeli zaposlenim, nato spremlja potek dela itd.

Primer miselnega vzorca v programu MindMeister

VIR: https://www.mindmeister.com/1238136264/business-plan-structure

c) Ayoa

Ayoa se uvršča kot program modernejšega pristopa k miselnim vzorcem. Razvil ga je namreč Chris Griffiths, strokovnjak in predavatelj na področju miselnih zemljevidov, ki je v preteklosti sodeloval tudi s psihologom Tony Buzanom, ki smo ga omenili v začetku tega članka kot enega vodilnih strokovnjakov na tem področju (glej zgodovina miselnih vzorcev). Zato vključuje več modernih rešitev, ki omogočajo prilagoditev stila vzorcev za več nevro-raznolikih tipov ljudi (različni nevro-tipi ljudi, delajo bolje z različnimi podobami), vsebuje več podob in barv, da dvigne raven vizualne vključenosti in s tem učinkovitosti ipd.

Primeren je za osebno uporabo kot time v podjetjih, ki želijo dobro sodelovati. Uporabljajo ga tudi večja podjetja kot so CBS News in PC World.

Primer miselnega vzorca v programu Ayoa

VIR: https://www.ayoa.com/ourblog/7-ways-to-use-mind-maps-in-business/

Na katerih področjih dela lahko kot vodje uporabite miselne vzorce?

Konkretni primeri uporabe

Vodje se pogosto soočate z raznovrstnimi izzivi, pri katerih je treba kaj zabeležiti, pripraviti vnaprej, načrtovati ali predstaviti. Metoda miselnih vzorcev je kot nalašč za lajšanje dela in vsaj delno razbremenitev, omogoča boljše pomnjenje, večjo dinamiko in je zabavnejša kot golo pisanje. Kje miselne vzorce vse uporabljamo, smo že omenjali, spodaj pa še nekaj bolj konkretnih primerov.

• Kolegij oz. sestanek z zaposlenimi

Ključna beseda je rdeča nit sestanka, torej namen, načrt za bližnjo prihodnost, izpostavljena težava itd. Podzvrsti in nadaljnji razdelki so naloge, namenjene določenemu zaposlenemu. Miselni vzorec je torej sestavljen iz cilja kolegija na sredini in razdelitve nalog v oblačkih (podzvrsteh).

Miselni vzorec lahko dobi vsak, ki je na kolegiju prisoten, v roke, ali pa ga obesimo na vidno mesto. Te naloge naj se izpolnijo do naslednjega sestanka.

• Načrtovanje

Ključna beseda je naš CILJ, ki jo nato razdelimo na podvrsti. Cilj naj bo natančno in kratko zastavljen, ne glede na obsežnost in rok trajanja dosega. Če recimo v sredino postavimo ključno besedo Povečanje prodaje v letu 2022, je to že preširoko zastavljen cilj. Z uporabo miselnega vzorca lahko načrtujemo promocijo posameznega izdelka ali storitve, povečanje prodaje ali razširitev svoje panoge, praktično kar koli – pomembno je, da kratko in jedrnato zastavimo ključno besedo, iz nje povlečemo podzvrsti kot posamezne akcije in iz teh akcij še svoj oblaček.

Primer: Cilj - izdelava spletne strani

• Predstavitev

Veliko lepše je videti predstavitev v oblačkih in barvah kot linearno zapisano, kajne? Poleg tega lahko vsak slušatelj dobi svoj izvod praznega miselnega vzorca in si po svoje dopolnjuje manjkajoče prostore. Tako si bo bolj zapomnil celotno predavanje, in še zapiski bodo bolj dinamični in zanimivi.

• Reševanje težav

Tu sploh ni dvoma, da je ključna beseda težava sama. Iz nje se v podzvrsti razvijajo črte in oblački, ki predstavljajo ideje za rešitev težave. Miselni vzorec omogoča veliko večjo preglednost nad problematiko in mogočimi rešitvami.

Zaključek

Kot vidimo, lahko metodo miselnih vzorcev apliciramo na katero koli področje našega miselnega procesa in razvoja. Naj bo to učenje ali vodenje, gre za odličen način iskanja novih idej ali iskanja rešitev za kompleksen problem. Omogoča tudi učinkovit pregled določenega besedila ali enostavno služi za »ureditev« misli.