Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v sredo s 505 glasovi za, 92 proti in 44 vzdržanimi glasovi sprejeli novo zakonodajo o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji.

Namen zakonodaje EU, o kateri sta se Parlament in Svet dogovorila junija, je izboljšati delovne in življenjske pogoje za vse delavke in delavce v EU ter spodbujati gospodarski in socialni napredek. Zakonodaja določa minimalne zahteve glede ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač, ki jih določajo nacionalna zakonodaja in/ali kolektivne pogodbe, ter izboljšuje dostop delavk in delavcev do zaščite minimalne plače.

Nova direktiva bo veljala za vse delavke in delavce v EU, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali so v zaposlitvenem razmerju. Državam članicam, v katerih je minimalna plača že zaščitena izključno s kolektivnimi pogodbami, ne bo treba uvajati teh pravil ali zagotoviti splošne veljavnosti teh dogovorov.

Ocena ustreznosti minimalne plače

Določitev minimalne plače ostaja v pristojnosti držav članic, vendar morajo te zagotoviti, da minimalna plača delavkam in delavcem omogoča dostojno življenje, pri čemer je treba upoštevati življenjske stroške in plače na širši ravni. Države članice lahko za oceno ustreznosti veljavne zakonsko določene minimalne plače uporabijo košarico blaga in storitev po realnih cenah ali pa se ravnajo po referenčni vrednosti 60 % mediane bruto plače in 50 % povprečne bruto plače.

Spodbujanje kolektivnih pogajanj

Pri določanju minimalne plače so kolektivna pogajanja na sektorski in medpanožni ravni ključnega pomena, zato jih je treba v skladu z novimi pravili, ki jih je danes sprejel Parlament, spodbujati in krepiti. Države članice, kjer je v kolektivna pogajanja zajetih manj kot 80 % delovne sile, bodo morale v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikovati akcijski načrt za povečanje tega deleža.

Spremljanje in pravica do odškodnine

Z novimi pravili bodo države članice dolžne vzpostaviti sistem izvrševanja, ki bo vključeval zanesljivo spremljanje, nadzor in terenske inšpekcijske preglede. To bo zagotovilo skladnost s pravili in omogočilo spoprijemanje z izkoriščevalskim oddajanjem naročil podizvajalcem, navideznimi samozaposlitvami, nebeleženjem nadurnega dela in večjim obsegom dela.

Izjave

Dennis Radtke (EPP, Nemčija) : „Trenutne razmere ponovno jasno kažejo, da potrebujemo delujoče in močno socialno partnerstvo v Evropi. Politika ne more dati celovitega odgovora na vse vidike te krize.“

Agnes Jongerius (S&D, Nizozemska) : „Cene živil, računi za energijo in stanovanja so eksplodirali. Ljudje težko živijo. Ne moremo zapravljati časa, delo je treba pošteno plačati. Ta direktiva določa standarde za primerno minimalno plačo. Hkrati spodbujamo kolektivna pogajanja, tako da bo več delavcev bolje zaščitenih.“

Nadaljnji koraki

Svet naj bi dogovor uradno potrdil septembra. Države članice bodo imele nato dve leti časa, da svojo zakonodajo uskladijo z direktivo.

Ozadje

Članice in člani parlamentarnega odbora za zaposlovanje in socialne zadeve so julija podprli neuradni dogovor, dosežen s Svetom 6. junija 2022.

Najvišjo minimalno plačo imajo Luksemburg, Irska in Nemčija, najnižjo pa Bolgarija, Latvija in Estonija. V EU je minimalna plača zakonsko določena v 21 od 27 držav. V preostalih šestih državah (v Avstriji, na Cipru, Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem) je minimalna plača določena s kolektivnimi pogajanji o plačah.

Vir: EU parlament