Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so opredeljena v 22. poglavju posebnega dela Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), in sicer gre za naslednja kazniva dejanja: kršitev temeljnih pravic delavcev, šikaniranje na delovnem mestu, kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti, zaposlovanje na črno, kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju ...

Za storitev tega kaznivega dejanja morajo biti kršene določene temeljne pravice delavcev1, te pravice pa storilec zavestno krši, pri čemer se zaveda, da ne ravna po predpisih ter tako delavca ali iskalca zaposlitve prikrajša za temeljno pravico ali temeljne pravice, ki delavcu ali iskalcu zaposlitve pripadajo (npr. delavec ...

Kaznivo dejanje zaposlovanja na črno je podano takrat, kadar storilec zavestno v nasprotju s predpisi zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo. Objektivni pogoj kaznivosti je, da delavec nezakonito zaposli vsaj dva ...

To kaznivo dejanje temelji na ustavno zagotovljeni pravici do svobode dela po 49. členu in pravice do socialne varnosti po 50. členu Ustave Republike Slovenije. Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo, predvsem pa bodo prišle v poštev uradne osebe in pooblaščene osebe v gospodarskih družbah, ki imajo pooblastila v ...

Inkriminirana so dejanja, storjena s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov, s katerimi se delavcem prepreči ali onemogoči uresničevanje pravic do sodelovanja pri upravljanju (npr. delavcem se fizično onemogoči prisostvovanje na seji, na kateri bi morali sodelovati) ali se te pravice zlorabi ali se ovira njihovo uresničevanje (npr. soodločanje se dovoli ...

Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo, ki je zavezan v skladu z ustreznimi predpisi priznavati drugemu katerokoli pravico iz socialnega zavarovanja. Glede na takšna pooblastila bodo prišle v poštev predvsem uradne in pooblaščene odgovorne osebe v gospodarskih družbah. Za to kaznivo dejanje je lahko odgovorna tudi pravna oseba. Kaznivo ...

Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo, ki bi lahko imel pravice iz socialnega zavarovanja (npr. delavec, upokojenec ipd). To kaznivo dejanje se lahko stori v več oblikah. Storilec lahko hlini bolezen ali delovno nezmožnost, čeprav takšne bolezni ali delovne nemožnosti nima, temveč le prikazuje, da jo ima. Lahko si ...

Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu je dejanje, ki se stori v rudniku, tovarni, na gradbišču ali kakšnem drugem delovnem kraju ter s katerim se uničijo, poškodujejo ali odstranijo varnostne naprave in se tako povzroči nevarnost za življenje ljudi. Kaznivo dejanje lahko stori vsakdo, kadar je znak kaznivega dejanja, da ...

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ali v zvezi z delom je podano takrat, kadar storilec s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. To kaznivo dejanje se stori naklepno. Predpisana kazen: Za to kaznivo dejanje se lahko izreče zaporno kazen do ...