Odbor DZ za notranje zadeve se je v drugi obravnavi opredelil do predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Besedilo so popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Pripravljena so bila kot odziv na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS).

Slednja je ocenila, da številne zakonske norme v predlogu ne izpolnjujejo zahteve po jasnosti in nedvoumnosti. V mnenju na 17 straneh je opozorila tudi na hiter dosedanji potek zakonodajnega postopka, ki je sicer reden, po hitrosti pa primerljiv z nujnim, pri čemer da je bil s skrajšanjem roka občinam za podajo mnenja kršen tudi poslovnik.

Ker manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo urejali podzakonski predpisi, in ker so določeni nerazumno kratki roki, se ZPS zastavlja tudi vprašanje izvedljivosti predloga, je povzel Dušan Štrus iz ZPS. Prav tako ima ZPS pomisleke, ali predvidene rešitve glede kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in urejanja sodniških plač sledijo odločbama ustavnega sodišča.

Na pripombe ZPS so v razpravi opozarjali tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi. Poudarjali so, da ne gre za plačno reformo, ampak za posodabljanje obstoječega sistema in da je še veliko neznank, tudi glede tega, kdaj in za koliko se bodo zaposlenim dejansko povišale plače. Prav tako jih je zanimalo, kako se bo zagotovilo sredstva.

Izpostavili so, da zakonsko besedilo z nekaterimi skupinami ni usklajeno. Svoje pripombe so danes predstavili predstavniki vojakov, občinskih redarjev in veterinarjev. Kot je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi), se ne more strinjati, “da je zakon usklajen s sindikati, dokler ni usklajen z vsemi sindikati”. V SDS pa so posebej opozorili na področje zdravstva, saj med podpisniki izjave o usklajenosti zakona ni niti sindikata zdravnikov niti delavcev v zdravstveni negi.

So pa podpisniki nekateri drugi sindikati s področja zdravstva, jim je odgovarjala Tamara Kozlovič (Svoboda). Poudarila je, da se vlada pogaja s 46 reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ter da je, čeprav bi si želeli, nemogoče doseči konsenz z vsemi. Izjavo o usklajenosti je sicer podpisalo 30 sindikatov.

Poslanci koalicije so ocenjevali, da je bilo opravljeno veliko delo in dosežen dober kompromis ter dogovorjenih več pomembnih rešitev, med katerimi so navajali avtomatizem pri usklajevanju plač z inflacijo, več možnosti za nagrajevanje, hitrejše napredovanje v začetku kariere ter rešitve, ki bodo omogočile lažje pridobivanje kadra v javni sektor.

Po njihovih navedbah pa je ena najpomembnejših rešitev, da nihče v javnem sektorju ne bo imel določene osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Andrej Poglajen (SDS) je ugotavljal, da že zdaj nihče v javni upravi ali kateri koli drug zaposleni v Sloveniji na koncu meseca ne dobi izplačila, ki je manjše od minimalne plače. Ocenil je, da gre za “poceni populizem”.

S tem, ko bo javnemu uslužbencu njegova osnovna plača določena v višini najmanj minimalne plače, bo večja tudi osnova za vse dodatke, poznala pa se mu bodo tudi napredovanja, je pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. Marsikdo, ki je danes pod minimalno plačo, pa bo že na samem izhodišču uvrščen višje, kot je trenutna minimalna plača, je dejal Milan Jakopovič (Levica).

V SDS so z dopolnilom med drugim predlagali, da bi se vrednost plačnih razredov funkcionarjev povečala ali zmanjšala v skladu z rastjo oz. padcem BDP. V obeh opozicijskih strankah so vložili tudi dopolnila za spremembe glede županskih plač, glede katerih so v DZ sicer prejeli pripombe številnih občin in vseh treh občinskih združenj.

V NSi so predlagali, da se plače županov manjših občin uvrsti v višje plačne razrede. SDS bi z dopolnilom lokalne skupnosti izločila iz sistema plač v javnem sektorju. Plačo za župana pa bi določal občinski svet. A večina na odboru opozicijskih dopolnil ni podprla.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ugotavljal, da so župani tista skupina med funkcionarji, za katere je predvideno najvišje povišanje. Ob predlogu DS, da se plačna uvrstitev predsednika DS izenači s predsedniki države, DZ in vlade – zdaj je dva razreda nižje -, pa je dejal, da menijo, da ne gre za primerljive funkcije in da Slovenija nima polnega dvodomnega sistema.

“Ta zakon je zaradi krhkega ravnovesja interesov, ki se v njem prepletajo, v resnici kot neka hišica iz kart. Zato upamo, da boste poslanci upoštevali dejstvo, da smo se sindikati in vlada o rešitvah res dolgo časa usklajevali, da smo res pretehtali in pilili praktično vsako črko in da smo na koncu nenazadnje vsaj večinsko uspeli doseči soglasje o predlaganih zakonskih rešitvah. Želimo si, da bi bil zakon tak, kot je bil usklajen, tudi sprejet,” je poslancem dejal vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek. Predlog za funkcionarske plače sicer ni bil del usklajevanja s sindikati.

Odbor je nato izglasoval dopolnila, ki so bila predhodno usklajena s sindikati, in sicer skoraj vsa brez glasu proti. Dopolnila so nastala na podlagi mnenja ZPS. Med drugim so kot začetek uporabe zakona določili 1. januar 2025, medtem ko je bilo prvotno predvideno, da se začne uporabljati s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko se uveljavijo kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti, s katerimi se uvrščajo v plačne razrede delovna mesta najmanj štirih plačnih skupin, vendar ne prej kot 1. januarja 2025.

Vir: 24ur