DZ je s 46 glasovi in dvema proti sklenil, da je predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju primeren za nadaljnjo obravnavo. Po oceni koalicije bodo spremembe pripomogle k pravičnejšemu in uspešnejšemu javnemu sektorju. V opoziciji so bili večinsko vzdržani, a upajo, da bodo v nadaljnji obravnavi prisluhnili tudi njihovim predlogom.
Sedanji sistem v javnem sektorju, ki je začel veljati leta 2008, je pomanjkljiv, predvsem pa ne odgovarja več izzivom sodobnega časa, je pojasnil minister za javno upravo Franc Props. Kot je dejal, predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju med drugim daje nastavke za boljšo povezanost plačila z rezultati dela in vzpostavlja ustrezne mehanizme za lažje privabljanje kadra.
"Noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal minimalne plače," je dejal Props. Z uvedbo nove plačne lestvice, na kateri bo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ena proti sedem, hkrati pa se bo zmanjšala razlika med posameznimi plačnimi razredi s štirih na tri odstotke, pa se bo omogočila "vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela".
Po Propsovih besedah se povečuje obseg sredstev za nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. Poenostavlja se postopek in način napredovanja. Hkrati pa se uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote desetih odstotkov za kadre z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom.
Da se prepreči pretirano realno padanje plač, je predvideno avtomatično usklajevanje plač v višini 80 odstotkov inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji. K javno-finančni vzdržnosti pa bo po njegovih besedah prispevalo dejstvo, da se bodo višje plače izplačevale postopno v obdobju od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Z zakonom se odpravlja tudi ugotovljeno neskladje z ustavo, ko gre za plače sodnikov in kvorum za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Vlada pa po ministrovih besedah želi tudi, da se končno vzpostavi ustrezna plačna razmerja med funkcionarji vseh vej oblasti ter med funkcionarji kot nosilci oblasti in direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi. Pri tem pa se določa, da bodo funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele po naslednjih državnozborskih volitvah, je še pojasnil Props.
V poslanski skupini Svoboda verjamejo, da bodo s to reformo skupaj dosegli boljši, pravičnejši in uspešnejši javni sektor. Omenjena reforma bo naslovila odpravo plačnih nesorazmerij in anomalij, ki so se v sistemu nabrale v teh letih, ter poskrbela, da noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal nižje izhodiščne plače od minimalne, je dejala Andreja Živic. Po njenih besedah izboljšujejo tudi primerljivost med vejami oblastmi. Kot je kasneje ob nekaterih očitkih dejala Tamara Kozlovič, gre za kompromis med vlado in sindikati, ki vseh anomalij ne rešuje, a verjame, da se bodo pogovori nadaljevali.
V SD so kot učinek predlaganega zakona izpostavili stabilizacijo socialnega položaja javnih uslužbencev in krepitev konkurenčnosti javnega sektorja na trgu dela. Soniboj Knežak je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil tudi "vsakoletno univerzalno korekcijo plač z inflacijo na način, ki se izogiba sklepanju parcialnih sporazumov in potencialnemu rušenju sistema". Poudaril je, da zakon uvaja pomembne in potrebne korekcije plačnega sistema, predvsem pa jih uvaja v skladu z dogovorom z večino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Tudi v Levici ocenjujejo, da bo sistem bolj pregleden in pravičnejši. Matej T. Vatovec je ocenil, da je vladi v dogovoru s sindikati uspelo doseči "gromozanski premik", kar bo koristilo predvsem tistim delom zaposlenih v javnem sektorju, ki so trenutno v najslabšem položaju. Pomembno se jim zdi, da se bodo plače najprej popravile tistim, ki so na dnu plačne lestvice, na koncu pa tistim v najvišjih plačnih razredih.
V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da ne gre za reformo sistema plač v javnem sektorju, ampak za korekcijo plač, je v imenu poslanske skupine dejal Žan Mahnič. Pri tem je opozoril, da izjave o usklajenosti niso podpisali v zdravniškem sindikatu Fides, sindikatu delavcev v zdravstveni negi in sindikatu farmacevtov, torej sindikati iz zdravstva, ki bi ga bilo treba urgentno urediti. Sicer pa v SDS po Mahničevih besedah pozdravljajo, da se kot plačno izhodišče določa minimalna plača. Variabilnega dela pri plačil pa bi si želeli več in tudi pri funkcionarjih, ta pa bi moral biti vezan na gibanje BDP.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da zakon predstavlja le prvi korak k t. i. prenovi plačnega sistema, saj veliko vprašanj ostaja odprtih. Opozorila je tudi, da vsi niso zadovoljni in se bo morala vlada z njimi še usklajevati. Poleg tega pa si je po njenih besedah vlada privoščila tudi delitev javnih uslužbencev na državne, ki bodo bolje nagrajeni, in lokalne, torej občinske, ki po plačah ne bodo dosegali ravni državnih javnih uslužbencev, čeprav tudi občinski opravljajo zelo odgovorno delo. Poslanci NSi so se v razpravi med drugim spraševali tudi, kako se bo do leta 2028 zagotovilo dodatnih 1,4 milijarde evrov.
Ob glasovanju so se poslanci SDS in NSi vzdržali z izjemo Janeza Janše (SDS) in Janeza Žaklja (NSi), ki sta glasovala proti sklepu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Vzdržan je bil še Miha Kordiš (Levica).
Vir: STA